Psihoterapija pri izgorelosti in stresu

Izgorelost, kronična utrujenost, nespečnost, izguba smisla v delu in težave z mejami — pogosto niso le posledica preobremenjenosti, temveč nezavednih vzorcev, ki nas silijo, da funkcionalnost postavimo pred lastne potrebe. Psihoanalitična terapija ne ponuja le strategij za obvladovanje stresa, temveč vpogled v to, zakaj se določeni vzorci ponavljajo.

Kako se kaže izgorelost

Izgorelost ni samo utrujenost. Je izčrpanost, ki je počitek ne odpravi, cinizem do dela, ki ste ga nekoč radi opravljali, občutek, da se ne morete več ustaviti ali da vam je vseeno. Pogosto jo spremljajo nespečnost, telesne težave in krivda zaradi tega, česar ne zmorete. Navadno ne nastane zaradi enega samega razloga, ampak ker ste dolgo delovali preko svojih moči, ne da bi si dovolili ustaviti se.

Psihoanalitičen pogled

Izgorelost pogosto ni preprosto posledica prevelike delovne obremenitve, temveč nadaljevanje vzorca, v katerem je bila vrednost osebe zgodaj vezana na dosežke in funkcionalnost, ne na obstoj sam po sebi. Superego — notranji glas zahtev — v takih primerih deluje nenehno, tudi ko telo in psiha že signalizirata izčrpanost.

Terapevtsko delo z izgorelostjo zato ne cilja le na počitek ali reorganizacijo urnika, temveč na razumevanje, čemu nenehna storilnost dejansko služi — in kaj se zgodi z občutkom lastne vrednosti, ko storilnosti ni.

V praksi

V praksi to pomeni raziskovanje, kaj se zgodi, ko rečete ne, ko postavite mejo ali ko preprosto ne naredite nečesa, kar se od vas pričakuje. Za mnoge je prav ta izkušnja — in ne počitek sam po sebi — tista, ki dejansko spremeni odnos do dela.

Kako delam

Poleg obremenitve me zanima, kaj vas je dolgo držalo v tem tempu: kakšno prepričanje o vaši vrednosti, kakšen strah pred tem, kaj bi se zgodilo, če bi popustili. Ko to razumeva, postavljanje meja ali počitek nista več le nasveta, ampak nekaj, kar si lahko zares dovolite. Srečanja so tedenska, v Ljubljani ali preko videoklica.