Psihoterapija pri težavah s samopodobo

Težave s samopodobo, negotovost in dvom vase pogosto niso le stvar značaja — so pogosto posledica zgodnjih odnosov, v katerih se oseba ni počutila dovolj videna ali cenjena. Psihoanalitična terapija se tem zgodnjim izkušnjam približa skozi terapevtski odnos sam, kjer je mogoče izkusiti drugačen odziv — in skozi to izkušnjo graditi trdnejšo notranjo oporo.

Kako se kažejo težave s samopodobo

Težave s samopodobo se pogosto kažejo kot notranji glas, ki vas nenehno ocenjuje, kot dvom vase, strah pred napakami ali potreba po potrditvi drugih. Navzven ste lahko uspešni, pa vendar čutite, da ni dovolj, ali pa se izogibate priložnostim, ker se vam zdi, da si jih ne zaslužite. Takšen odnos do sebe ni naključen: navadno je nastal v odnosih, v katerih ste se naučili, kaj je vredno ljubezni in kaj ne.

Psihoanalitičen pogled

Zgodnji odnosi delujejo kot ogledalo, v katerem se otrok prvič 'vidi' skozi oči drugega — Winnicott je to imenoval zrcaljenje. Kadar to zrcaljenje manjka ali je izkrivljeno, se samopodoba oblikuje ne iz lastnega izkustva, temveč iz tega, kar je bilo videti sprejemljivo za druge.

V terapevtskem odnosu se ta zgodnja dinamika pogosto ponovi, kar omogoča, da se zrcaljenje popravi — da klient doživi, kako je videti sprejet takšen, kot dejansko je, ne kot bi moral biti.

V praksi

V praksi to pomeni opazovanje trenutkov, ko se v sami seansi pojavi dvom vase — ko klient pričakuje kritiko ali zavrnitev, ki je ni. Ti trenutki so pogosto najbolj neposreden dostop do starih ran, ki so samopodobo sploh oblikovale.

Kako delam

V terapiji se skupaj ustavljava ob trenutkih, ko se ta glas oglasi, in raziščeva, čigav je. Ko postane jasneje, kaj je vaše in kaj ste prevzeli od drugih, se prostor za prijaznejši odnos do sebe odpira postopoma, brez prisile. Srečanja so tedenska, v Ljubljani ali na daljavo.