Psihoterapija pri težavah v odnosih

Težave v odnosih in navezanosti redko obstajajo same zase. Pogosto so izraz globljih, nezavednih vzorcev — načinov, kako smo se naučili iskati bližino ali se ji izogibati. V psihoanalitični terapiji te vzorce prepoznamo in predelamo, tudi skozi sam terapevtski odnos, kjer se pogosto pokažejo najbolj jasno.

Kako se kažejo težave v odnosih

Težave v odnosih se pogosto pokažejo kot vzorec: znova se znajdete v podobni situaciji, z drugim človekom, a z enakim koncem. Morda se bojite, da vas bodo zapustili, ali pa se umaknete, preden bi se zares približali. Včasih je težko reči, kaj potrebujete, ali pa ste ves čas pozorni na potrebe drugih, svojih pa ne zaznate. Ti načini so se nekoč razvili kot smiselna rešitev in zato vztrajajo, tudi ko vas danes bolj omejujejo, kot varujejo.

Psihoanalitičen pogled

Odnosni vzorci se redko oblikujejo v odraslosti — večinoma segajo v zgodnje izkušnje navezanosti, ki so določile, kaj smo se naučili pričakovati od bližine. Ti vzorci se nato ponavljajo v vseh pomembnih odnosih, pogosto tudi v samem terapevtskem odnosu, kjer jih je mogoče opazovati v živo, ne le opisovati iz preteklosti.

Zato psihoanalitično delo z odnosnimi težavami ni le pogovor o partnerju, prijatelju ali družinskem članu, temveč tudi opazovanje tega, kako se podoben vzorec pojavi v odnosu z menoj kot terapevtko. To je pogosto najbolj neposreden dostop do sprememb, ki jih iščete.

V praksi

V praksi to pomeni, da terapevtka aktivno opazuje, kako se klient vede v samem odnosu z njo — kje se umakne, kje pričakuje zavrnitev, kje preizkuša, ali bo odziv drugačen od tistega, ki ga pozna od prej.

Kako delam

Odnos med nama je v terapiji pomemben vir. Ko se v pogovoru pokaže vzorec, ki ga poznate iz drugih odnosov, ga lahko skupaj opazujeva v trenutku, ko se dogaja, in ne le poročava o njem. To omogoča izkušnjo, ki je pogovor o preteklosti sam po sebi ne more dati. Srečanja potekajo tedensko, v Ljubljani ali preko videoklica.