Psihoterapija pri težavah v odnosih

Težave v odnosih in navezanosti redko obstajajo same zase. Pogosto so izraz globljih, nezavednih vzorcev — načinov, kako smo se naučili iskati bližino ali se ji izogibati. V psihoanalitični terapiji te vzorce prepoznamo in predelamo, tudi skozi sam terapevtski odnos, kjer se pogosto pokažejo najbolj jasno.

Psihoanalitičen pogled

Odnosni vzorci se redko oblikujejo v odraslosti — večinoma segajo v zgodnje izkušnje navezanosti, ki so določile, kaj smo se naučili pričakovati od bližine. Ti vzorci se nato ponavljajo v vseh pomembnih odnosih, pogosto tudi v samem terapevtskem odnosu, kjer jih je mogoče opazovati v živo, ne le opisovati iz preteklosti.

Zato psihoanalitično delo z odnosnimi težavami ni le pogovor o partnerju, prijatelju ali družinskem članu, temveč tudi opazovanje tega, kako se podoben vzorec pojavi v odnosu z menoj kot terapevtko. To je pogosto najbolj neposreden dostop do sprememb, ki jih iščete.

V praksi

V praksi to pomeni, da terapevtka aktivno opazuje, kako se klient vede v samem odnosu z njo — kje se umakne, kje pričakuje zavrnitev, kje preizkuša, ali bo odziv drugačen od tistega, ki ga pozna od prej.